Saša Lendero - Levinja

Suženj si, ki srce v ječi drži,
In uklenjen v stare laži,

Oba verza se končata s kombinacijo troheja za jambom, vendar nas začetek verzov (najprej bahij, v drugem verzu pa kretik, ki nikakor nista prav pogosta) napeljeta na srčni nemir, ki ga avtorica čuti do sočloveka. Tako nam uvod v pesem pričara napeto in nervozno vzdušje temnice, kamor je njen izvoljenec zaklenil srce s starimi lažmi, s katerimi je pripeto.

skrivaš ključe za rešetkami.
Upaj si, pusti da raztrgam vrvi,

Vprašanje, kakšne ključe skriva in pred kom, se praktično zastavlja samo od sebe, pa naj si še samo od sebe odgovori a, ne? Ključev nikakor ne more skriti sam pred sabo, če ravno ne boleha za demenco in ker demenca ni nikjer omenjena lahko sklepamo, da ključe skriva pred avtorico ali pa so na tem mestu mišljeni drugačni ključi. Takšni, ki jih lahko skriješ za rešetkami, ki če smo povsem odkriti, ne morejo ravno služiti kot zelo dobro skrivališče. Če bi se Ana Frank naprimer skrivala samo za rešetkami dvomim, da bi kdaj imeli tako debel Dnevnik Ane Frank. Očitno mora biti ključ tisto, kar je za rešetkami, kar je dejansko zaprto, to pa je on sam, oziroma njegovo srce, ki ga drži v ječi! In zakaj bi se bal da mu avtorica raztrga vrvi? Zato, ker se očitno boji samega sebe in svojega srca.

Prej je bilo omenjeno, da je njegovo srce, to je ključ, zaklenjeno (s samim sabo) v stare laži. Avtorica bo potrgala stare laži, to je vrvi, da dobi ključ, ki je njegovo srce, s katerim bo osvobodila njegovo srce, ki je ključ. Še sledite?

Zdaj se novo vprašanje zastavlja samo od sebe. To je že drugo po vrsti: kaj bo počela z njegovim srcem, to je ključem?

Da pozdravim, kar te boli,
da ubijem strah, ki mori, ki ne da dihati.

Evo. A ni vse jasno? Kombinacija treh jambov (z nekakšnim repkom na koncu), ki mu sledijo štirje troheji ( kako troheji, se boste vprašali, ampak tisti "strah" je v resnici "stra-ah", dva izsiljena zloga kjer bi dejansko moral biti eden, zato!). No, da se vrnem, štirje troheji (spet z repkom na koncu), odgovorijo na vsa vprašanja. Vse to morje neujemajočih se stopic, s katerimi vas avtorica obstreljuje kot psihiater s tisto svetlo lučjo, medtem ko morate odgovorjati na vprašanja o mami so namenjena samo temu, da vas pretrese, ko spoznate resnico: njen izvoljenec je vampir!

Levinja sem, ki se bori
S pestmi in nohti in zobmi,

jambski pentameter brez dveh zlogov, torej jambski quadrameter ki sicer obstaja, a niti wikipedia ne ve prav dosti o njem. Priča o tem, da se bo zanj borila (itak, kaj pa naj, se poščije nanj in gre pred Janom Plestenjakom na kolena?) Vendar kaj bi lahko rabila pesti in nohte in zobe pri tem?

Če treba je, bom krvavela zate.

Tu je odgovor. Kadar se ne bosta zapletala v romantične krvosesalske dogodivščine, mu bo pač krvavela v kak kozarec ali tupperware in mu zavila za s sabo, da bo nesel v službo.

Levinja sem, ki ne pozna
Strahu ko enkrat se preda,
in zadni dih v prsih tebi da.

Ko se avtorica enkrat preda, je kot levinja, pri čemer je mislila na nemejskega leva (latinsko: Leo Nemaeus) , ki je bil strašna zver, poslan od bogov, kot avtorica temu vampirju! Nemejski lev je imel strašno debelo kožo, zato ga nič ni moglo poškodovati in čeprav to v tem kontekstu izgleda kot paradoks, to ni, ker je debela koža mišljena kot prispodoba za njeno ljubezen do tega ljubkega vampirčka in te ljubezni on ne more pregrizniti. Lahko ji sesa kri z vratu, a ljubezni do njega ne bo niti odrgnil!

Nisi sam, vsak vsaj enkrat,
bil je izdan, kos neba za košček gorja
je ponudba dana od boga.

Dokaz da gre za nemejskega leva, ker gre za ponudbo dano od bogov.

Lačen si, a te kruh ljubezni plaši,
žeja dušo v prah izsuši.
Jaz sem voda, vzemi me,
vzemi me in pij.

Pij mi kri.

(2. kitica)

Levinja sem ki se bori,
Levinja sem ki se bori,
Levinja, ki se ne preda.

(pa še enkrat 2. kitica)

Zunanje povezave

Slika in besedilo pesmi, ki jo lahko tudi poslušate [[1]]
Saša Lendero fan club [[2]]